Skup 2003

nagrada občinstva za najboljšo predstavo

SNG Drama iz Ljubljane za Izboljševalca sveta Thomasa Bernharda

nagrada za vlogo

Pia Zemljič za vlogo Pam in Popo Martin
Radko Polič za vlogo Bernharda Minettija

nagrada za režijo

Samo M. Strelec za režijo Debeluhov v krilcih

nagrada za izvorno glasbo

NIOWT za glasbo v predstavi Play it again, Caligula SMG iz Ljubljane.

Program festivala

Jose Sanchis Sinisterra Ay, Carmela! Mestno gledališče Ptuj

Miro Gavran Kreontova Antigona, Ljubezni g. Washingtona SLG Celje

Nicy Silver Debeluhi v krilcih Drama SNG Maribor

Albert Camus Play it again, Caligula Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana

Zoran Hočevar 'M te ubu Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica

Eugene Ionesco Instrukcija Gledališče Koper

Ronald Harwood Na čigavi strani Mestno gledališče ljubljansko

Harold Pinter Zabava za rojstni dan Prešernovo gledališče Kranj

Petter S. Rosenlund Nemogoči otrok Slovensko stalno gledališče Trst

Thomas Bernhard Izboljševalec sveta SNG Drama Ljubljana

Strokovna žirija Skupa 2003

v sestavi publicistke in gledališke kritčarke Petre Vidali, dramaturginje Tatjana Doma ter scenarista in filmskega kritika Gorazda Trušnoveca je ob podelitvi nagrad podala sledečo obrazložitev.

Nagrado za igralski dosežek v uprizoritvi Izboljševalec sveta v produkciji SNG Drama Ljubljana prejme Radko Polič - Rac.Izboljševalec sveta sicer ni monodrama, vendar je izrazita drama enega človeka in enega igralca. Thomas Bernhard jo je posvetil igralcu, Bernhardu Minettiju. Zlahka si predstavljamo, da je ideja o slovenski uprizoritvi nastala z mislijo na določenega slovenskega igralca. Tistega, ki zmore skoraj dve uri izboljševati svet tako, da ga do fundamenta uničuje s celostno igralsko prezenco, ki je izboljševalec, nihilist, paničar, tiran, nerazumljena veličina in namišljeni bolnik, pa tudi iskalec zmeraj znova izničene bližine – v enem. Vsi od neštetih vzdihov, krikov, ukazov, grimas so neponovljivi, in vsak je natančen odgovor na točno dolečeno vprašanje, ki ga postavi Bernhardov tekst.Z izjemno koncentracijo nas igralec popelje v težko razumljivi duševni labirint in nudi gledalcu umetniške užitke v nenadnih transformacijah. Igralec, sicer skorajda prikovan na stol, gledalcu dobesedno ne pusti dihati, pričarati zmore neverjetno dinamiko verbalnega nasilja, ukazovanja,  pomilovanja, prilizovanja in nenazadnje uničevanja sveta v imenu njegovega izboljševanja.

Nagrado za igralski dosežek v uprizoritvi Debeluhi v krilcih v produkciji Drame SNG Maribor prejme Pia Zemljič.
Lika Pam in Popo Martin v Silverjevih Debeluhih v krilcih kličeta sicer po sterotipu. Naivna pornostarleta in še bolj naivna, patološko dobrovoljna  navijačica sta igralski biser uprizoritve. Ne ena ne druga vloga nista nosilni, a ustvarjeni tako, da si ju bomo zapomnili kot pravo igralsko kreacijo. Igralka se z natančnim občutkom za mero približa tipski podobi naivnih blondink, vendar tipsko preseže s karikiranjem, ki daje njenima likoma globino, in to daje vlogama specifiko. Njena lika torej ne ostajata na nivoju stereotipa, ampak jima igralska vdahne izvirno podobo in svežino. Nenazadnje pa vloga doda temačnemu, ekscesnemu svetu Silverjevih Debeluhov pridih nekoliko svetlejše komičnosti in še popestri že tako izredno dinamično uprizoritev.

Nagrado za režijo Debeluhov v krilcih v produkciji Drame SNG Maribor prejme Samo M. Strelec.
Silverjev svet je patološki – kanibalski, incestuozen, prešuštniški, svet, v katerem vlada popolno razvrednotenje vrednot, v katerem je osnovna celica družbe prignana do skrajne  destrukcije, in so odnosi med vsemi liki absolutno deviantni. Dramska predloga zaradi problemov, ki jih brezkompromisno razgrinja, prav gotovo ne ponuja optimističnega pogleda na sodobno družbo.
Mariborska uprizoritev ne jemlje besedilu njegove teže, ne zatiska si oči, vendar pa ponuja gledljivo, »gledalcu prijazno«, na trenutke izjemno komično sprejemanje mejnih, delikatnih sporočil.  Režija je tekoča in dinamična, natančna in osredotočena na dramaturške poudarke besedila. Izjemno elegantno in gledališko učinkovito ustvari prehode in preskoke med različnimi časi in prostori dramskega dogajanja. Zgolj z režijskimi sredstvi gradi različne svetove v zamejenih dimenzijah komornega gledališča.
Igra vseh štirih igralcev je zelo dobra in usklajena, kar kaže tudi na režiserjev subtilen posluh za igralca.  To je režija, ki se zaveda, da so bistvo komorne uprizoritve velike igralske kreacije.