Gregorjevo čudežno zdravilo

Gregorjevo čudežno zdravilo

 

Roald Dahl (George's Marvellous Medicine)

Prva slovenska uprizoritev

igrajo Dunja Zupanec, Boris Kos in Gorazd Žilavec

režiserka Ivana Djilas
avtorica priredbe in dramaturginja Tatjana Doma
scenografka Petra Veber
kostumografka Jelena Prokovič
skladatelj Boštjan Gombač
oblikovalec posebnih učinkov Tomislav Magi

Premiera 20. septembra 2003 v mgP

Angleški avtor Roald Dahl (1916–1990) je eden najbolj priljubljenih mladinskih piscev (Matilda, Čarovnice, Veliki dobrodušni velikan, Odvratne rime …) in verjetno tudi eden najbolje prodajanih avtorjev za otroke. Slavni pisec je bil tudi boksarski prvak, vojaški pilot in vojni heroj, ki je preživel strmoglavljenje letala, izumitelj, ki je s svojimi iznajdbami rešil veliko življenj, in tudi pokuševalec čokolade za Cadbury.O svojih zgodbah za otroke je povedal: »Svoje stališče izrazim z blaznim pretiravanjem. Samo na tak način uspeš pri otrocih.« Njegove zgodbe so tako sarkastične in smešne, da jih vzljubijo tudi odrasli. Njegov svet je vedno plod čiste fantazije, poln domišljije, vedno malce krut, vendar nikoli brez humorja. Dahlov humor je vznemirljiva mešanica grotesknega in komičnega. Eden njegovih zelo pogostih motivov je, da ljudje niso to, kar se zdijo.

Gregorjevo čudežno zdravilo je zgodba o zoprni omi, ki rada ukazuje, o očetu znanstveniku, o Gregorju, ki se na smrt dolgočasi, in predvsem o čudežnem zdravilu. Kadar sta oma in Gregor sama, se oma zabava predvsem s tem, da terorizira Gregorja, ga pošilja sem in tja, ga nadzira, mu ukazuje in pridiga ter mu ne da miru, da bi se lahko posvetil svojim igram. Da bi malo ponagajal tečni stari coprnici, se Gregor domisli, da ji bo zamešal novo, čudežno zdravilo. Ko oma spije novo zdravilo, se izkaže, da je Gregorju uspelo zamešati pravi čudežni napoj, ki povzroči nenavadne spremembe.
Predstava Gregorjevo čudežno zdravilo bo mlade po letih in mlade po srcu očarala z obilo humorja in z nenavadnimi, vendar čisto pravimi čarovnijami, kakršnih na odru ptujskega gledališča še nismo videli.

Iz kritik:

Ob vsem tem pa je režiji  uspelo predvsem z lučjo in duhovitimi poudarki ter z čezrealističnimi akcijami, kakršna je recimo preskakujoče premikanje urnih kazalcev, ohraniti grozljivost pravljice, ne da bi prestrašila mlado publiko. Učinek je tako natančno izdelan in zmaknjen svet, ki kljub nedvomni umeščenosti v s srhljivi žanr ne deluje strašno temveč hitro sprevidimo njegove zakonitosti in vanje privolimo. Pa še nekaj: skoraj ni otroške predstave, v kateri ne bi bili uporabljeni triki, vendar je ravno pri , kjer imajo gorljivi zvarki osrednje in naslovno mesto in ne manjka rokohitrskih zvijač, vse to uporabljeno premišljeno natančno in s pravo mero. Zabavna, kratka, hitra in premišljena ekskurzija v svet nekje drugje.

Matej Bogataj, Delo