Nagovor direktorja 16/17
Sezona 2016/2017

mgp srpcic 2Duh časa

Zanimiv je čas, v katerem živimo. Duh časa še nikoli v naši kratki zgodovini ni tako spominjal na tiste Hamletove besede o Danski, ko je rekel, da je nekaj gnilega v njej. In prav o duhu tega časa bo govorila naša nova sezona. Gledališče je zrcalo družbe, in prav je tako.

V zelo kratkem času je našim ljubljenim vodjem uspelo razbliniti naše sanje. Skozi čas krize smo se privlekli materialno ter še bolj moralno in duhovno obubožani. Svet je za razliko konca prejšnjega tisočletja poln brezupa in pokvarjenosti. In prav politika, ki je zapravila v naši družbi pojem poštenosti, sedaj na videz kaže, kako se trudi počistiti našo državo in ves javni sektor z njo. V resnici še zmeraj preganjamo in obešamo kurje tatove, medtem ko tisti, ki so izropali našo državo za desetine milijard, sedaj sedijo v senci naše oblasti ter preko eksotičnih skladov dvomljivega izvora kupujejo ostanek našega gospodarstva. Tudi mediji, ki naj bi podobno kot gledališče predstavljali zrcalo družbe, so v svoji agoniji in želji po preživetju postali zelo izkrivljeno zrcalo, ki se kot mrhovinar hrani z negativnostmi. Mnogi pa so itak hlapci tistih, ki to igro vodijo. Hitro se v tej deželi, prepolni zaudarjajočega duha, znajdejo na prangerju tisti, ki se v bolno zbirokratiziranem sistemu naše družbe trudijo, da bi poskušali kaj premakniti iz povprečja ter pri tem pričakujejo vsaj skromno, če že ne pošteno plačilo za svoje delo. Saj, kot je eden najuspešnejših podjetnikov naše dežele odlično, in žal resnično povedal: »V naši deželici ti oprostijo vse, samo uspeha ne!« Tistega, ki se vsaj malo dvigne, je treba hitro potopiti in povaljati v blato, da se potem vsi boljše počutimo in mirno spimo. Tak je duh časa, takšni smo postali in o tem bodo večinoma govorile predstave naše nove sezone. Res, malo let je minilo od časa, ko smo imeli sanje, vizijo, željo, upanje, a zdaj vse to leži razbito v črepinjah pod oltarji naše oblasti. Pandorina skrinja je spet zaprta, upanja je ušlo malo, mali bogovi so vse manjši, na pročelju naših hramov oblasti gledamo zvečine lutke, igra je vse bolj groteskna in narod vse bližje temu, kar mu je v svojem pisanju prerokoval Cankar, ko je pisal o naši ljubi zeleni dolini šentflorjanski.

Tokrat v uvodniku ne bom govoril konkretno o predstavah te sezone, spoznate jih lahko v nadaljevanju te knjižice. Še bolje pa jih boste spoznali, če skupaj z nami preživite jutra, dopoldneve, popoldneve, večere in noči na naših predstavah. Obljubim vam z mirno vestjo, da se boste z naših druženj vračali bogatejši.

Direktor Mestnega gledališča Ptuj
Peter Srpčič