Stenica
Sezona 2017/2018

R1718sl3Stenica
Avtorski projekt po motivih pravljične komedije Stenica Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega
Koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj
Premiera v Kranju 18. februar 2017
Premiera na Ptuju 20. oktober 2017

komedija

Režija Jernej Lorenci
Igrajo Iztok Drabik Jug, Vesna Jevnikar, Nataša Keser, Maruša Majer, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Gregor Zorc

Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega kot pesnika uvrščamo v polje futurizma. Kot dramski avtor je v obdobju, ki ga je zaznamovala pripadnost ideji proletarske revolucije, skozi satirični drami Stenica (1928), ki jo je avtor sam označil za fantastično komedijo v petih dejanjih in devetih slikah, in Velika žehta (1930) obdeloval pojave birokracije in predvsem malomeščanstva v takratni družbi. Kljub časovni oddaljenosti in distanci, ki jo je prinesel razvoj in propad zgodbe družbenega eksperimenta komunističnega sistema z vsemi svoji deviacijami, sta njegovi besedili v današnjem času spet izjemno aktualni in skoznju lahko obdelujemo situacije ter doživljamo duh časa sodobnega trenutka.
Kaj se je zgodilo od Majakovskega do danes? Kako se je posameznik, navadni slehernik, mali človek znašel in živel v velikih sistemih preteklosti in kako ga je vrtinec zgodovine peljal naprej, dokler ga ni izpljunil na obalah naše sodobnosti?
Včasih smo hodili s fičotom na morje, dol k našim bratom. Danes pa rezerviramo all inclusive počitnice v najbolj mondenih krajih. Včasih smo hodili čez mejo po kavo in pralni prašek, danes pa lahko na trgovskih policah izbiramo med sto in enim različnim jogurtom. Če bi danes imeli slovar izumrlih besed, bi morda vanj lahko zapisali besede, kot so tovarištvo, solidarnost, skupno.
Majakovski je bil kritičen do hinavščine in pretvarjanja, do filistrskega samoljubja novih malomeščanov, ki so imeli socialistične ideje samo na jeziku. Motila ga je pretirana uniformnost in birokratizacija družbe, ki nima posluha za posameznika. Ne glede na zgodovinski čas in zemljepisne koordinate se lahko kolektiv hitro spremeni v roj muh, ki se spravi na posameznika ali manjšino, še posebej, če je ta drugačna. Človek je po Nietzscheju most med živaljo in nadčlovekom oziroma čezčlovekom. Nori brzovlak zgodovine pa po tem mostu vozi gor in dol, bolj ali manj oddaljen od živali, od razčlovečenja.