Nagovor direktorja
Naš čas
Naš čas na tej Zemlji je kratko odmerjen. A obstaja še kak drug čas za nas, ne vemo, ker o pokrajini, iz katere popotnik se ne vrne, ne vemo zares nič. Lahko samo verjamemo in upamo in se trudimo, a to je tako z našimi življenji, da prav to počnemo. Verjamemo, upamo, se trudimo, ljubimo, bežimo, ustvarjamo, rušimo … Če je ta objektivni čas, ki je, kot nas uči Einstein, itak relativen in je tista determinanta, ki ji ne moremo uiti v našem linearnem dojemanju časa in zgodovine, in če je človeško doživljanje sebe ter sveta presečišče številnih časov in tudi svetov, se o resničnosti nima smisla spraševati. Saj če je nekaj resnično zame, potem to tudi obstaja in postaja moja resničnost. In tisti naš čas, ki je res naš, se nahaja nekje med rojstvom in smrtjo, ves ostali čas neskončnosti pa pripada drugim, ali pripada sam sebi, saj tudi drugi imajo čas zelo zelo kratko odmerjen nasproti večnosti.
Naša sezona je čas našega druženja in srečevanja, saj je gledališče umetnost, ki nastaja v soobstoju, ko delimo skupen čas in izkušnjo in v tem presečišču naših zavesti ustvarjamo čase. Najgloblji so trenutki, ko se zgodi posebna sinhronost, ko zadihamo kot eno, ko se zlijemo v času in prostoru in ko soustvarimo novo resničnost neverjetno verjetnega. In prav k temu bomo tudi v tej novi, 31. sezoni stremeli, da se vsaj za tisti kratek čas združimo v soustvarjanju neke nove globlje resničnosti, kjer nastajajo svetovi, občutljivi na svetlobo. Ki so iz take snovi kot sanje, kot mi sami, ki smo le zgoščen zvezdni prah.
To sezono bodo zaznamovali trije velikani, režiserji, ki so v tem prostoru v zadnjih desetletjih pustili najglobljo sled. Jernej Lorenci, Sebastijan Horvat in Kokan Mladenović. V prvi predstavi sezone, ki bo premierno uprizorjena oktobra in katere delovni naslov je V imenu očeta in sina ter nastaja po motivih romana Paula Oasterja Odkrivanje samote (Invention of Solitude), bomo v predstavi režiserja Kokana Mladenovića odkrivali ta izgubljen čas, ki ga spoznava odtujeni sin po smrti svojega očeta. Pospravlja njegovo domovanje, odkriva koščke nekega življenja in spomine in tako odkriva nekega človeka, ki ga sploh ni poznal, ki je zanj izgubljen in se ob tem poraja bolečina nedoživetega. Premiera predstave bo predvidoma v drugi polovici novembra. Predstava avtorja Milana Ramšaka Markovića in režiserja Sebastijana Horvata Osem ur (ni ves dan) nastaja po motivih TV-serije »Acht Stunden sind kein Tag« Rainerja W. Fassbinderja in prikazuje skupino delavcev v zgodnjih 70. letih v takratni Zahodni Nemčiji, ki se v svoji tovarni postavijo zase in za svoje pravice pod parolo, osem ur dela, osem ur zabave in osem ur počitka. Ta predstava, ki nastaja v koprodukciji s Prešernovim gledališčem iz Kranja, Slovenskim mladinskim gledališčem in HNK Zagreb, bo na našem odru premierno uprizorjena v začetku februarja 2027. Marca nas bo Jernej Lorenci s svojo ekipo postavil pred vrata postave, saj bo z dramatizacijo Kafkove proze ustvarjena predloga za to gledališko iskanje človeka in njegove pozicije nasproti družbe, ki jo je znal Franz Kafka lucidno in sugestivno postaviti v prizore na meji med sanjskim in resničnim, fantastičnim in trivialnim. Maja načrtujemo še zadnjo premiero te sezone, predstavo Vse tiste smeri (ki jih nismo izbrali) avtorja in režiserja Žige Hrena, predstavnika odlične mlade generacije, ki si odločno utira pot na naših odrih in v svojih že nagrajenih predstavah kaže zrelost in izdelano avtorsko poetiko. Predstava pripoveduje zgodbo o dveh mladih na njuno poročno noč. Ujeta sta v sram pred lastno goloto in pred telesom drugega. In ujeta sta v času v letu 1962, v zadnjem poletnem izdihljaju pred začetkom seksualne revolucije, ko se o teh stvareh še ni smelo govoriti na takšen način, kot o njih govorimo danes. Predstavo ustvarjamo v koprodukciji z Gledališčem Glej.
Pred nami je 31. sezona Mestnega gledališča Ptuj, ki nastaja v času številnih neznank in prinaša téme in vprašanja, ki so aktualna v vsakem času, ki so tako vseobče človeška in nikoli do konca pojasnjena. Zato se veselimo tega, da bomo skupaj preizpraševali te téme, delili čas na odru in v dvorani Mestnega gledališča Ptuj. Nam je vsak čas, ki ga delimo, dragocen, delimo ga, da se množijo naša doživetja. In to daje našemu skupnemu času smisel in dragocenost.
Direktor Mestnega gledališča Ptuj
Peter Srpčič
Ptuj, 16.6.2026
