Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa
Režiser Jernej Lorenci
Koprodukcija z Mestnim gledališčem ljubljanskim
8. januarja 1943 je okoli 2000 pripadnikov okupatorske vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. Spopad se je začel malo pred poldnevom. V srditi poslednji bitki, ki je trajala dve uri in pol, je bilo ubitih 69 borcev, poslednjega pa so okupatorji ranjenega ujeli in usmrtili kot talca.
Lorenci pravi: »A pravzaprav sploh ne gre zanj, za Pohorski bataljon. Gre za ekstremno izkušnjo v ekstremnih okoliščinah: strah, lakota, mraz, smrad, trupla, odtrgani udje, gnijoča telesa, žeja; ni kuhinje, ni stranišča, ni postelje, ni televizije, interneta, telefona, jogurta in brezglutenskega burgerja. Ni ničesar, kar je zame (za nas) povsem samoumevno. Vsakdanje, neprevprašljivo. Pa vendar sodim(o). Sodim(o) ves čas. Četudi nimamo ekstremnih izkušenj v ekstremnih okoliščinah. Od kod mi (nam) torej pravica, da sodim(o)? Je morda nujno potrebno vsaj to, da si zares skušam(o) predstavljati takšne izkušnje in takšne okoliščine? Ali da neham(o) soditi kar tja povprek? Je morda čas, da obmolčim(o)?«
Vojna je v zadnjih desetletjih spet postala redna spremljevalka naših življenj, za zdaj predvsem v obliki neposrednih prenosov po televiziji. Eksplicitnih prizorov groze in uničenja smo se kar nekako navadili. A kakšna je resnična izkušnja vojne? Kako je, ko ostaneš brez zavetja, hrane, osnovnega človeškega dostojanstva, na begu, največkrat z otroki? Kako je, ko se ujet med zobnike masakra zavedaš skorajšnje smrti? S tem projektom se Lorenci vrača k motivu demoničnega zla vojne in človekovega trpljenja v vojni. Uprizoritev bo v izhodišču naslonil na zgodbo poslednjih dni Pohorskega bataljona. Vse to (tudi) z ambicijo gledališkega preizpraševanja mehanizmov in posledic strašne uničevalne vojne, ki ta hip divja v Evropi, v naši neposredni bližini.
OBVESTILO O SNEMANJU DOGODKA
»Dogodek se lahko fotografira in snema. Z udeležbo soglašate, da se vas sme fotografirati in/ali posneti ter fotografijo in/ali posnetek objaviti na spletnih straneh, v drugih tiskovinah in na družabnih omrežjih organizatorja dogodka Mestno gledališče Ptuj. Namen snemanja je dokumentiranje aktivnosti in obveščanja javnosti o delu in dogodkih. Več informacij o obdelavi vaših osebnih podatkov in o pravicah, ki iz nje izvirajo, si lahko preberete v naši Politiki varstva osebnih podatkov, objavljeni na: https://www.mgp.si/wp-content/uploads/2022/12/varstvo.pdf«
Zasedba
Igrajo:
Mojca Funkl
Mirjam Korbar
Nina Rakovec
Lara Wolf k. g.
Branko Jordan
Primož Pirnat
Matej Puc
Lotos V. Šparovec
Gaber K. Trseglav
Gašper Lovrec k. g.
Jure Rajšp k. g.
Avtorji besedil Dino Pešut, Jernej Lorenci in člani avtorske ekipe
Prevajalec Sašo Puljarević
Režiser Jernej Lorenci
Dramaturg Dino Pešut
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografka Belinda Radulović
Avtor glasbe Branko Rožman
Svetovalec za gib Gregor Luštek
Strokovna sodelavka Dr. Mateja Ratej
Lektorica Maja Cerar
Asistent režije in dramaturgije Žiga Hren
Oblikovalec svetlobe Radomir Stamenković
Oblikovalec zvoka Danijel Vogrinec
Vodja predstave Sanda Žnidarčič
Šepetalec Simon Šerbinek
Šepetalka Nataša Pevec
Tehnična ekipa Mestnega gledališča Ptuj:
Tehnični vodja:
Sandi Žuran
Tonski mojster:
Danijel Vogrinec
Lučni mojster:
Primož Menhart
Odrski tehnik – mizar:
Matej Kirbiš
Rekviziterki in garderoberki:
Irena Meško
Anita Vertič
Mediji o prestavi: