Romana Aniya Ercegović:

Ženske, ki si dovolijo jokati

Avtorska poetična obredna predstava

Praizvedba

Premiera v Mestnem gledališču Ptuj, 12. oktober ob 19.00 uri

“Blagoslovljene so ženske,

ki si dovolijo jokati.

Bale so se svoje bolečine,

a prav njen krik jih je prebudil iz sna,

iz zlate kletke prilagajanja.

Lepe so njihove solze,

dragocene ustvarjalke poti iz brezčutja,

svetlobne vodnice v svobodo,

iz otopelosti v živo življenje.”

Predstava Ženske, ki si dovolijo jokati je zgodba o vračanju domov, vase, spletena iz umetnosti poezije, filma, giba in alkimije zvoka. Je pripoved o lepoti žalosti, o vračanju dostojanstva čutenju in priznavanju svetosti tudi temačnim delom v sebi, tistim, ki smo se jih naučili sramovati.

Ne govori le o preseganju notranje teme, temveč o pogumu, da vstopimo vanjo, v njeno skrivnost in neprijetno prisotnost ter o pripravljenosti sprejeti celovitost življenjske izkušnje.

Predstava pripoveduje o ženskah, ki si dovolijo videti v temi, se spustiti v svoje arhetipske globine in bolečine ter iz njih prinesti nekaj živega, pozabljenega, magičnega, sočutnega in nežnega. V sebi znova odkrivajo moč ljubezni, ki se napaja iz notranjega vira.

Ustvarjalci:

Romana Aniya Ercegović, avtorica predstave, poezije, scenarija, režiserka, dramaturginja, organizatorka in interpretatorka pesmi na odru in v videu

Vesna Kukić Amai, alkimistka zvoka, giba in interpretatorka pesmi

Anna Budzowska, ustvarjalka art videa in fotografij

Stanislava Vauda Benčevič, kostumografinja

Mojca Marija Bedenik, sopranistka in avtorica glasbe v videu

V videu igrajo: Vesna Kukić Amai, Mojca Moana Kolar, Mojca Marija Bedenik in Romana Aniya Ercegović

John McCurdy, tehnična pomoč in montaža videa

»Ženske, ki se zlivamo s svetimi vodami,
smo ženske, ki prinašamo upanje.

Jočemo z rekami,
gorami, drevesi,

in postajamo sveta reka ljubezni.«

Romana Aniya Ercegović (oba odlomka sta iz pesmi Ženske, ki jočejo z rekami)