ŠKOFJELOŠKI PASIJON

ŠKOFJELOŠKI PASIJON

Oče Romuald/Lovrenc Marušič

Koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Prešernovega gledališča Kranj

Za predstavo trenutno ni razpisanih terminov.

Premiera Ptuj: 1. september 2021. Premiera Kranj: 10. september 2020.

Predstava traja 95 minut.

Misterij Škofjeloški pasijon ali Processio Locopolitana je najstarejše ohranjeno dramsko delo v knjižni slovenščini (z začetka 18. stoletja z govornimi posebnostmi lokalnega okolja) in najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga, edina iz baročnega obdobja. Gre za kulturni spomenik, ki ga je na eni strani ustvarila tradicija ljudske pobožnosti, saj se je pred zapisom znanje o pasijonu prenašalo iz generacije v generacijo, na drugi strani pa temelji na tradiciji starejših besedil slovenskih spokornih procesij in se zgleduje po tradiciji sočasnih srednjeevropskih procesij. Njegova izvirna posebnost je v tem, da združuje prvine mediteranskih procesij (pobožnost je potekala v obliki procesije, tako da so se skozi mesto pomikale skupine nastopajočih – deloma na vozovih, deloma na nosilih) in bolj germanske (srednjeevropske) elemente velikonočnih (duhovnih) iger z igro in dramsko strukturo. Besedilo je leta 1721 zapisal škofjeloški kapucin pater Romuald, rojen kot Lovrenc Marušič v Štandrežu pri Gorici (1676–1748). Med letoma 1715 in 1727 je v Škofji Loki deloval kot pridigar in voditelj procesije (magister processionis) – spokorne pobožnosti na veliki petek. V 863 rimanih verzih se pred nami odvije svetopisemska odrešenjska zgodba, ki velja za eno najlepših dramskih pesnitev v slovenski literaturi, ki je v dvajsetem stoletju dobila ime Škofjeloški pasijon; prvotni namen je bil približati svetopisemsko zgodbo preprostemu človeku in ga spodbuditi za dejavno duhovno življenje. Vsebina Škofjeloškega pasijona nam v 13 podobah prikazuje zgodovino odrešenja, ki se začne s starozaveznim izgonom Adama in Eve iz raja, ko se zgodi človekov padec v greh, ki je delo hudobnega duha. Poslej na svetu zavlada Smrt, ki ji nihče ne uide: “… vse, kar živi na sveti, imam pod moja oblast vzet …“; tako se v mrtvaškem sprevodu (dans macabre) zvrstijo vsi od papeža, kardinalov, kralja pa vse do meščana, kmeta in zadnjega berača. Usoda večne pogube je pretresljivo prikazana v prizoru pekla, kjer pride grešna duša pod oblast Luciferja in njegovih pajdašev. Sledi drugi del pasijona, ki je osnovan na tradiciji pobožnosti križevega pota od Jezusovega vstopa v Jeruzalem na cvetno nedeljo, zadnje večerje, njegovega krvavega pota v vrtu Getsemani, Judove izdaje in zatajitve učencev, obsodbe pred Poncijem Pilatom ter smrti na križu. V tretjem delu sledi razplet s prizori kralja Davida, skrinje zaveze in božjega groba. Kristusova smrt je zmaga nad zlom, zato ga izvirno v slavnostnem sprevodu nosijo po mestu kot velikega zmagovalca. Do vstajenja na veliki ponedeljek vendarle še vlada žalost, zato godbeniki igrajo žalostinko. Potrebno je razumeti, da so pasijon vedno izvajali na veliki petek, zato žalost pomeni le prehodno obdobje, ki bo prineslo tudi telesno zmago nad smrtjo, tako da je zgodba Škofjeloškega pasijona svetla in polna upanja. Zgodba Škofjeloškega pasijona se zato konča šele po koncu igre – vsakokrat v svetu tu in zdaj.

Zasedba

Režija: Jernej Lorenci
Igrajo: Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Miha Rodman, Miranda Trnjanin k.g., Gregor Zorc k.g.

Pesem »Oljsko goro tiha noč pokriva« na posnetju poje Pipa Lorenci

Dramaturg: Matic Starina
Koreograf in asistent režiserja: Gregor Luštek
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografka: Belinda Radulović
Skladatelj: Branko Rožman
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel
Oblikovalec maske: Matej Pajntar

Tehnično osebje Ptuj:
Tehnični vodja: Sandi Žuran
Lučni mojster: Simon Medved
Tonski mojster: Danijel Vogrinec
Rekviziterka in garderoberka: Irena Meško
Odrski mojster: Andrej Cizerl Kodrič

Tehnično osebje Kranj:
Tehnični vodja: mag. Igor Berginc
Inspicient in rekviziter: Ciril Roblek
Šepetalka: Judita Polak
Lučni mojster: Nejc Plevnik
Tonski mojster: Tim Kosi
Frizer in masker: Matej Pajntar
Garderoberka: Bojana Fornazarič
Odrski tehniki: Robert Rajgelj, Jošt Cvikl, Boštjan Marčun, Marko Krajnc Kamberov